KITA CVETJA

Kita cvetja

Kito cvetja spletala bi rada

v temnih nočeh,

ko spanec

po poteh samotnih blodi.

Kito veselja

in smeha,

kito prijateljstva

miru in razumevanja.

Tebi bi dala jo,

prijatelj,

da z njo odneseš

mojo srečo med ljudi.

Srce mi poje od sreče,

ker Ljubezen svojega življenja

končno sem spoznala...

V srcu mojem gori,

me razvnema,

me objema

od vsepovsod

se mi smehlja...

Smehlja se mi

v cvetu cvetice,

v pesmi ptice,

v pišu vetra,

v bežnem nasmehu,

v solzi sreče v očesu...

v dihu zraka,

požirku vode,

dotiku roke,

v preprostosti preprostosti,

v sladki sladkosti...

v strasti strasti

To je Božanska Ljubezen,

ki jo samo

JAZ SEM, KI SEM

dati zna.

O, Bog Oče/Mati!

Naj vsak Tvoj otrok

nekega dne

to zares spozna...