ufff, šele zdaj se zavedam dejstva, kako »ukalupljeno« življenje sem imela…
»Ubogaj, če ne boš tepena!« »Pospravi za sabo!« »Ne bodi tako glasna!« »Pa moraš to počet?!« »A pa se morš tko glasno smejat?«
In še in še in še… V nedogled…
Čeprav so me omejevali in marsikaj nisem smela ali mogla zaradi slepote z minimalnim ostankom vida, nikogar več ne obtožujem…
Zdaj vem, da so mi hoteli dobro, ker drugače niso znali… Kar so dobili od svojih staršev, so lahko dali naprej, kajti, ne moreš dati jabolka, če ga nimaš… Enako pa je z Ljubeznijo…
Končno jaz postajam resnično JAZ, brez omejevanja…
Smejem se iz srca… z lahkoto se spustim na nivo otroka… tudi če kaj ušpičim kakšno nerodnost (kava prekipi, kaj polijem, se kaj razbije), se ne krivdiram in ne obtožujem, kot sem to počela včasih, ampak se smejim svoji nerodnosti…
In delam to, kar resnično Ljubim… kar sem si pravzaprav želela že v mladosti, pa mi spet zaradi prepričanja staršev in vzgojiteljev v Zavodu to ni bilo dano.
Pravzaprav sem jim danes zelo hvaležna za to, saj je veliko vprašanje, če bi takrat lahko dala tisto od sebe, kar lahko dam danes, pa čeprav zdaj vem, da mi je bil ta dar položen že v zibelko.
Nekatere stvari preprosto znaš, s prakso pa se učinek samo še povečuje in največja nagrada zame je srečen nasmeh na obrazu dušice, ki radostna in sproščena zapušča moj dom.
Najbolj srečna bom, ko boš Ti, draga duša, ki to bereš, stopila iz kalupa omejenosti, ko si boš upala biti radostna in razigrana kot otrok, ko boš resnično v Ljubezni do sebe in drugih, ko boš Ti, resnično Ti – ko boš JAZ SEM .
Čas je že, da narediš odločilni korak… Verjemi, splača se
Ljubezen, ki jo iščeš vsepovsod, Te potrpežljivo čaka v Tvojem srcu in ko jo odkriješ, bo pritegnila še več Ljubezni v Tvoje življenje…
Mar ni to najlepše darilo?
Blagoslov Ljubezni vsem in imejmo se radi
Sarayna Delfina
In še in še in še… V nedogled…
Čeprav so me omejevali in marsikaj nisem smela ali mogla zaradi slepote z minimalnim ostankom vida, nikogar več ne obtožujem…
Zdaj vem, da so mi hoteli dobro, ker drugače niso znali… Kar so dobili od svojih staršev, so lahko dali naprej, kajti, ne moreš dati jabolka, če ga nimaš… Enako pa je z Ljubeznijo…
Končno jaz postajam resnično JAZ, brez omejevanja…
Smejem se iz srca… z lahkoto se spustim na nivo otroka… tudi če kaj ušpičim kakšno nerodnost (kava prekipi, kaj polijem, se kaj razbije), se ne krivdiram in ne obtožujem, kot sem to počela včasih, ampak se smejim svoji nerodnosti…
In delam to, kar resnično Ljubim… kar sem si pravzaprav želela že v mladosti, pa mi spet zaradi prepričanja staršev in vzgojiteljev v Zavodu to ni bilo dano.
Pravzaprav sem jim danes zelo hvaležna za to, saj je veliko vprašanje, če bi takrat lahko dala tisto od sebe, kar lahko dam danes, pa čeprav zdaj vem, da mi je bil ta dar položen že v zibelko.
Nekatere stvari preprosto znaš, s prakso pa se učinek samo še povečuje in največja nagrada zame je srečen nasmeh na obrazu dušice, ki radostna in sproščena zapušča moj dom.
Najbolj srečna bom, ko boš Ti, draga duša, ki to bereš, stopila iz kalupa omejenosti, ko si boš upala biti radostna in razigrana kot otrok, ko boš resnično v Ljubezni do sebe in drugih, ko boš Ti, resnično Ti – ko boš JAZ SEM .
Čas je že, da narediš odločilni korak… Verjemi, splača se
Ljubezen, ki jo iščeš vsepovsod, Te potrpežljivo čaka v Tvojem srcu in ko jo odkriješ, bo pritegnila še več Ljubezni v Tvoje življenje…
Mar ni to najlepše darilo?
Blagoslov Ljubezni vsem in imejmo se radi
Sarayna Delfina
